Dobesedni navedek in spremni stavek – mesto v povedi

[Moderator]

Vprašanje:

Zadnje čase se srečujem z 'novo' obliko citiranja v slovenskih časnikih, zato me zanima, ali je pravilno, ali gre zgolj za neko novo obliko (to obliko citiranja sem namreč pred kratkim zasledila v britanskih medijih).

Ko sama citiram, uporabljam dve obliki:

1. Joža je rekel: "Prišel sem domov."

ali

2. Joža je rekel, da je prišel domov.

Nova oblika, ki sem jo zasledila, pa gre tako:

Prišel sem domov, je povedal Joža.

Zanima me, od kod izvira ta nova oblika citiranja, in ali je sploh pravilna – in zakaj je oz. ni.

Odgovor:

Oblika, po kateri sprašujete, je značilna za govorne medije, posebej za radio. Zvočni izjavi v informativnih ali drugih žanrih namreč pogosto sledi novinarjev oz. voditeljev spremni stavek ‒ in ne obratno, kot ugotavljate, da je običajno za pisna besedila. Le predvidevam lahko, da se je ta način prenesel v pisno novinarsko sporočanje zaradi ustvarjanja (nameravanega) učinka živosti in neposrednosti.

Tina Lengar Verovnik (oktober 2016)

[Moderator]

Podvprašanje:

Zanima me, ali je taka oblika citiranja primerna v tiskanih medijih?

Projekti, s katerimi smo začeli letos, so izredno raznoliki, razlaga sogovornica.

namesto

»Projekti, s katerimi smo začeli letos, so izredno raznoliki,« razlaga sogovornica.

---

Dopolnitev odgovora:

Vaše prvotno vprašanje sem očitno narobe razumela. Ker ste najprej navedli primera, v katerih citat sledi napovednemu stavku, nato pa "sporni" primer s citatom pred spremnim stavkom, sem bila prepričana, da vas zanima, ali je ustrezno tudi tako zaporedje.

Zapis brez narekovajev ni pravopisno ustrezen. Mogoč je le v primeru, ko je citat zapisan v drugačnem tisku (polkrepko, ležeče) ali barvi, kar občasno zasledimo tudi v slovenskem tisku. Kadar je tipografija v obeh delih povedi enaka, pa izpust narekovajev ni ustrezen niti smiseln, saj bralec tako veliko težje razbere, kje se citat začne in kje konča.

Tina Lengar Verovnik (oktober 2016)