×

Je olje »čijino« ali »čijevo«, »kvinojino« ali »kvinojevo« ...?




  • Vprašanje:

    Vem, da se je o teoriji tega vprašanja pravzaprav že pisalo, pa vas vseeno prosim za pomoč, saj primeri niso uveljavljeni. Gre za tvorbo vrstnih pridevnikov ob besedi olje pri naslednjih rastlinah: čija, kamelija, kvinoja, lubenica, marula, moringa, pasijonka, šoreja, virola.

    (čijino — čijevo olje, kvinojino — kvinojevo olje ...)


    Odgovor:

    Na vprašanje o izbiri pridevniškega priponskega obrazila za izražanje vrstnosti smo že odgovorili ob samostalniku makadamija:

    Je olje »makadamijevo« ali »makadamijino«?

    Skladenjska pestrost zveze »makadamijin orešček«

    Kot že sami ugotavljate, je večina navedenih rastlinskih samostalnikov v rabi dokaj redkih, še toliko bolj to velja za izpeljanke, ki so tvorjene iz njih. Zaradi te sorazmerno slabe gradivne zastopanosti Vam povsem dokončnega sistematičnega odgovora ne moremo dati, ker težko predvidevamo, kakšna oblika pridevnika v pomenu vrstnosti se bo ustalila ob teh novih samostalnikih.

    Aktualna pravopisna pravila v členu 962 predvidevajo, da pridevnike iz samostalnikov ženskega spola delamo z obrazili -ji, -ski, -ov ... (redkeje -in) oz. z i iz pridevnikov na -en [polglasnik n], če želimo izražati vrstnost: limonin — limonov.

    V slovenski knjižnojezikovni tradiciji se pomenskorazlikovalna distribucija obrazil (svojilno: -in; vrstno: -ev) ni ohranila. Kljub temu lahko v gradivu opazimo delno razlikovanje med svojilnostjo in vrstnostjo, npr. pri izpeljankah iz samostalnika kamelija:

    (1) kamelija (ž):

    • kamelijevo olje, kamelijevo semekamelijin cvet

    (2) Zvezo z olje najdemo pri redkih samostalnikih:

    • čija (ž): čijino olje
    • marula (ž): marulino olje ALI marulovo olje

    (3) Nekaj je samostalnikov, kjer je pridevnik v rabi že tvorjen, vrstnost pa je izražena navadno s svojilnim priponskim obrazilom (-in):

    • kvinoja (ž): kvinojina moka, kvinojin kruh
    • lubenica (ž): lubeničin sok
    • pasijonka (ž): pasijonkin cvet, sok, sirup

    Po sistematičnem načelu bi bil torej vrstni pridevnik (ki ga želimo ločiti od izhodiščno svojilnega) od omenjenih izrazito redkih samostalniških izhodišč (čija, moringa, šoreja, viroja), ki so ženskega spola, tvorjen z obrazilom -ov/-ev, torej čijev, moringov, šorejev, virolov > čijevo, moringovo, šorejevo, virolovo olje.

    Težko jamčimo, da se bodo ti pridevniki v prihodnje (zaradi omenjenega prehajanja izhodiščno svojilnih pridevnikov v vrstne) tudi v praksi ustalili.

    Helena Dobrovoljc, Domen Krvina (november 2014)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.