Sklanjanje (tujega) krajevnega imena »Brela«

Moderator

Vprašanje:

Ime Brela:
Je prav, da se ga sklanja v skladu z izvirnikom, ki je množinski samostalnik ženskega spola?

Odgovor:

Vprašanje, ki ste nam ga zastavili, v slovenski pravopisni tradiciji še ni bilo izrecno rešeno. V pravopisnih priročnikih sicer lahko zasledimo slovarske rešitve, ki pričajo o tem, da
(1) pri nekaterih tujih imenih poiščemo v svojem jeziku podobne besede in pregibanje uravnamo po analogiji, pogosto prevlada že uveljavljena možnost (Atene, Helsinki);
(2) pri drugi skupini tujih imen, navadno so to imena iz (južno)slovanskih jezikov, ki so nam domača ali so nam bila domača zaradi skupne preteklosti, pa upoštevamo slovnične kategorije, ki veljajo v izvirnem jeziku.

K 1: Spreminjanje slovničnih kategorij
Imena pogosto spremenijo naglas, redkeje (a vendar dovolj pogosto) spremenijo spol in število. Npr.:

Mesto argentinskih Slovencev (Bariloče) je v španskem izvirniku moškega spola, pri nas pa množinski samostalnik ženskega spola.

Na vprašanje o sklanjanju imena majevskega svetišča Chichén Itzá smo že odgovorili: Spol in pregibanje majevskega mesta Chichén Itzá

Poljsko mesto Zakopane je srednjega spola in ga sklanjamo pridevniško Zakopane – v Zakopanem, po pravopisu pa je to množinski samostalnik ženskega spola: Zakopane – v Zakopanah.

Tenerife pravopis kodificira kot edninski (na Tenerifu), kar ustreza dejstvu (en otok), v večinski rabi pa je na Tenerifih.

Podobno je z Atenami in Helsinki. O tem smo že pisali: Sklanjanje imena »Helsinki«

(O vseh razsežnostih spreminjanja slovničnih kategorij tudi prispevek P. Weissa na Grošljevem simpoziju l. 2016, ki ga je mogoče poslušati na povezavi: http://ff.classics.si/wp-content/uploads/2016/02/21-Peter-Weiss-Slovnicni-spol-in-stevilo-pri-izposojenkah-v-slovenscini.mp3)

K 2: Ohranjanje slovničnih kategorij
Gre za imena mest iz bivše Jugoslavije, kjer so mnenja jezikoslovcev deljena. Res je, da so bili pravopisci v Slovenskem pravopisu 2001 bolj naklonjeni ohranitvi izvirne slovnične kategorije spola in števila in so normirali sklanjatev srbskega mesta Užice po srbskem pravopisu, torej Užice – Užica – v Užicu (tudi zaradi pridevnika Titovo Užice), vendar danes pogovorno živi tudi v srbskem, hrvaškem jeziku oblika v Užicah. Podobnih primerov v pravopisu ni.

Kako ravnati pri Breli/Brelih?

O vprašanju, kako ravnati pri prevzemanju imen iz jezikov, ki so nam sorodni, bo razpravljala Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, do tedaj pa zgoraj nakazana dilema narekuje zgolj naslednji odgovor:

Ime Brela z Makarske riviere je v hrvaškem jeziku množinsko (Saznajte više o Brelima), kar bi se glasilo Brela Brela Brelima Brela Brela (tj. zvalnik) u Brelima Brelima, nekaj težav pa je pri izbiri spola, saj Hrvatski jezični portal navaja srednji spol množine, Anićev pravopis pa ženski spol (Brȅla ž naselje u Makarskom primorju).

Ime v slovenščini redko sklanjamo množinsko (Brela Brel Brelim Brela v Brelih z Breli), a v rabi prevladuje edninska sklanjatev samostalnika ženskega spola (Brela Brele Breli Brelo v Breli z Brelo). Prevladujoče podomačeno sklanjanje je izpričano, npr. v korpusu Gigafida, kjer je zveza imena Brela s predlogom v izkazana v 17 primerih: 15-krat gre za rabo edninske (v Breli) in 2-krat množinske oblike (v Brelih, v Brelah).
Primer ni osamljen:

Podobno ravnamo z imenom Pučišća (Brač), kjer je namesto hrvaškega v Pučišćima oziroma slovenskega v Pučišćih, v rabi prevladala paradigma Pučišće – v Pučišću.

Enako velja za črnogorsko mesto Pljevlja, ki ga sklanjamo kot v izvirniku (v Pljevljih) ali po analogiji s slovenskimi samostalniki ženskega spola, tj. podomačeno (v Pljevlji).

Večinoma gre za edninske samostalnike, ki jih zaradi značilnega končaja, torej oblikoslovnega obrazila v imenovalniku ednine, po analogiji pretvorimo v množinske. Ali pa množinska imena, npt. Kaštela pri Splitu, ki zaradi podobnosti z edninskimi (Kaštel v Istri), prevzamejo navadnejše sklanjanje.

Za slovenska imena velja, da se pri izbiri spola in števila ter posledično sklanjatve ravnamo po lokalnih navadah, vendar pa se o tem, ali uveljavljamo podobno načelo tudi za imena iz hrvaškega, srbskega oz. kakega drugega južnoslovanskega jezika, nobeno kodifikacijsko telo še ni izreklo. Vaše vprašanje pa je sprožilo v Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU tudi pogovor o tej problematiki, ki ga bomo po odločitvi tudi objavili.

Helena Dobrovoljc (april 2017)