×

Schengenski informacijski sistem: z malo ali veliko?




  • Vprašanje:

    Vljudno vas prosim za odgovor, ali se S/schengeneski informacijski sistem pravilno piše z veliko ali z malo.

    Izraz se prvič pojavi v členu 92(1) konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, kjer je zapisan z malo (v več ostalih evropskih jezikih, tudi tistih, ki močno težijo k rabi male začetnice, je zapisan z veliko): »Pogodbenice vzpostavijo in vzdržujejo skupni informacijski sistem, v nadaljevanju "schengenski informacijski sistem", ki obsega nacionalni del v vsaki pogodbenici in tehnični podporni del

    V kasneje sprejeti zakonodaji raba niha, velika začetnica je uporabljena v zakonodaji sprejeti pred pristopom EU, mala v zakonodaji, sprejeti po letu 2004:

    • Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 4.).
    • Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 1).
    • Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).
    • Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

    Zapis z malo začetnico sloni na Smernicah za rabo velike in male začetnice, ki so jih potrdile jezikovne službe institucij EU, z utemeljitvijo, da gre za občni samostalnik, ki označuje vrsto (enako je z malo utemeljen zapis vizumski informacijski sistem).

    Zanima me naslednje:

    • ali ni poimenovanje informacijskega sistema lastno ime, ki bi po sedaj veljavnih pravopisnih pravilih, spadal v kategorijo "imena, naslovi stvaritev", in bi ga bilo treba zato pisati z veliko začetnico? Če to ne drži, v katero kategorijo spadajo poimenovanja informacijskih sistemov?
    • ali je malo začetnico v konvenciji, ki informacijski sistem uvaja, mogoče upravičiti s pravilom, da gre pri tem za opisno, občno ime, kot v primeru sodnega sveta? In je potem velika začetnica upravičena šele v uredbah/sklepih o vzpostavitvi tega informacijskega sistema (ki so navedeni zgoraj), kot v primeru sorodnih poimenovanj mehanizmov/skladov ipd.?
    • ali se strinjate, da bi bilo treba veliko začetnico uporabiti tudi v podobnem primeru V/vizumskega informacijskega sistema, ustanovljenega z odločbo 2004/512/ES?


    Odgovor:

    Zvezo schengenski informacijski sistem lahko razumemo kot občnoimensko zvezo, enako kot npr.:

    geografski informacijski sistem
    poslovni informacijski sistem
    knjižnični informacijski sistem
    davčni informacijski sistem

    V ospredju teh poimenovanj je njihova funkcija, ki je pomensko razvidna zaradi rabe pridevnikov geografski, davčni … ipd., saj kaže, za kateri namen je sistem vzpostavljen. Vseeno pa je mogoče tudi te opisne zveze uporabljati kot lastna imena, če gre v poimenovanem informacijskem sistemu za skupek baz podatkov, aplikacij, ki tvorijo unikatni informacijski sistem, ki ga želimo poimenovati.

    Odločitev pogosto ni lahka, a poved, ki jo navajate v nadaljevanju, dejansko kaže na imenski status zveze Schengenski informacijski sistem (SIS):

    »Pogodbenice vzpostavijo in vzdržujejo skupni informacijski sistem, v nadaljevanju "schengenski informacijski sistem", ki obsega nacionalni del v vsaki pogodbenici in tehnični podporni del.«

    Iz povedanega razumemo, da ne gre za vrstno opisno poimenovanje, saj zaznamuje en sam denotat in en sistem z določenimi lastnostmi, na katerega se sklicujemo kot na edini primerek te vrste.

    Če se tudi vizumski informacijski sistem ponaša s temi karakteristikami in ne gre za vrsto vizumskega sistema, ki se od države do države razlikuje, je tudi tam raba velike začetnice povsem upravičena.

    Helena Dobrovoljc (februar 2019)