Imena vinskih cest – začetnica

Moderator

Vprašanje:

S kakšno začetnico pišemo imena vinskih cest? Nekje so zapisane občno, saj ne gre za uradno zemljepisno ime, po drugi strani pa se z veliko pišejo imena za smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri.
Našla sem sledeč zapis:

»Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju. Povezuje vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Namen vinske ceste je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega podeželja ter njegovo turistično, kulturno in gospodarsko uveljavljanje. Načrt vinskih cest v Sloveniji je bil izdelan 1993; določa 20 tras, skupna dolžina je okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenska, gornjedolenska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom.« http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/vinskacesta.htm

V katero kategorijo torej sodijo omenjene vinske ceste? Še posebej me zanima, kakšne začetnice uporabiti pri bizeljsko-sremiški, šmarsko-virštanjski in radgonsko-kapelski vinski cesti (malo in veliko, obe mali, veliko in malo)?
Gre za vinsko-turistične ali vinskoturistične ceste?

Odgovor:

Slovenski pravopisi do sedaj med zemljepisnimi imeni niso evidentirali imen poti in podobnih pojavnosti. Že v tem odgovoru pa smo zapisali:

V slovenskih pravopisnih pravilih doslej romarske in podobne poti niso bile evidentirane med zemljepisnimi nenaselbinskimi imeni, zdaj pa je ta kategorija načrtovana. Ta imena, ki jih pišemo z veliko začetnico, označujejo:
smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri (npr. Zvoh, Žagarjev graben; Rilkejeva pešpot, Soška pešpot; Grajska kolesarska pot; Koščeva učna pot, Gozdna učna pot Resslov gaj; Rogaška vinska pot, Aljaževa pot; Jakobova pot, Pot svetega Jakoba; Slovenska smer, Trmasti stolpič).

Kot vidite, je med zgledi navedena tudi Rogaška vinska pot. Da gre pri imenih vinskih poti oziroma (še pogosteje) cest, ki sodijo v kategorijo turističnih poti (in imajo nekatere v imenu tudi dodan pridevnik "turistična"), dejansko za lastna imena posebej in načrtno oblikovanih tras, ob katerih se vrstijo lokalni ponudniki in ki jih lokalna okolja tržijo kot znamke, dokazujejo zgledi iz korpusa Gigafida 2.0, npr.:

Posebno za namen označitve te prireditve je vsako leto oblikovan spominski degustacijski kozarec z logotipom Vipavske vinske ceste, nazivom naselja prireditve in letnico.
Pravijo, da letošnje martinovanje na Krasu vendarle obeta premik na bolje. Morda se prebujajo tudi tisti vinarji, ki si do zdaj niso zaslužili na pročelju svoje domačije imeti napis Kraška vinska cesta.
Po svoje je ureditev Istrske vinske ceste tudi vzorčni primer, kako bi se projekta lotili drugod po Sloveniji.

Kot že zapisano, sodijo vinske poti oziroma ceste v kategorijo turističnih poti, zato bi bila najbolj smiselna oznaka vinska turistična pot/cesta. V pregledanem gradivu so sicer pogoste tudi zloženke, pri katerih pa se ravnamo glede na nameravani pomen. Če želimo povedati, da gre za cesto, ki je vinska in turistična (lahko tudi v obratnem vrstnem redu), je ustrezna priredna zloženka, torej vinsko-turistična ali pa turistično-vinska. Zapis skupaj, torej "vinskoturistična" pa bi pomenil, da gre za pot oziroma cesto, ki je povezana z vinskim turizmom (če kaj takega seveda sploh obstaja).

Še vaše vprašanje glede začetnice v imenih vinskih cest, ki vsebujejo priredne pridevniške zloženke. Pri vseh gre za imena cest, ki so skladna z imeni vinorodnih okolišev, in sicer vinorodnega okoliša Bizeljsko - Sremič, vinorodnega okoliša Šmarje - Virštanj ter vinorodnega okoliša Radgonsko-Kapelske gorice. V prvih primerih gre za t. i. dvodelna zemljepisna imena, pri katerih po SP 2001 med enakovrednima sestavinama pišemo nestični vezaj (ker je to ločilo navadno stično, bi na tem mestu prej pričakovali pomišljaj, o čemer si lahko preberete v tem odgovoru). V zadnjem primeru pa je v imenu okoliša že vsebovana priredna zloženka iz dveh prej obstoječih lastnih imen (Radgonske gorice in Kapelske gorice -- po SP 2001, člen 413, se velika začetnica v takem primeru ohranja tudi v drugi sestavini zloženke). Po enakem principu tvorimo tudi priredno zloženko za prva primera, torej bi vse tri zapisali kot:
Bizeljsko-Sremiška vinska cesta
Šmarsko-Virštanjska vinska cesta
Radgonsko-Kapelska vinska cesta

Tina Lengar Verovnik (februar 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}