Skavtski »Bi-Pi« in njegova raba

Moderator

Vprašanje:

Robert Baden-Powell, ustanovitelj skavtov, je večkrat imenovan kar z vzdevkom Bi-Pi. Kako se ta pravilno zapiše in sklanja: Bi-Pija, Bi-Pi-ja ...? Kaj pa njegovo polno ime: Roberta Badna-Powella?

Odgovor:

Ustanovitelja skavtov z imenom Robert Baden-Powell pripadniki te organizacije oz. gibanja pogosteje kot s polnim imenom poimenujejo kar z vzdevkom, ki mu ga je nadela njegova soproga – B-P. V slovenščini se je namesto z vezajem povezanih začetnic priimkov (Baden-Powell) začela uporabljati kratica, ki sledi angleškemu izgovoru B-P [bí-pí], torej Bi-Pi. Ker nastopa ta nenavadna kratica v skladenjskem okolju v položajih, ki zahtevajo tudi pregibanje, zvezo tudi sklanjamo, a le v drugi sestavini, kar je podobno kot pri kratici (Wi-Fi), o kateri smo že pisali, torej duh Bi-Pi-ja.

Bi-Pi
Ker je kopičenje nečrkovnih pisnih znamenj pogosto nezaželeno, je tudi pregibanje te kratične zveze pogosto vprašljivo: inicialki, ki sta razširjeni z malo zapisanima i-jema, povežemo s prirednim vezajem, pri neimenovalniški rabi pa dodamo tej zvezi še sklonilo z vezajem, torej:
Bi-Pi, rod. Bi-Pi-ja (v rabi sicer zasledimo tudi zapise duh Bi-Pija in tudi BiPi-ja).

Primer:

Ob italijanskem jezeru smo preživeli štiri dni, med drugim pa je do nas prišel tudi Bi-Pi-jev plamen. Ta plamen miru so 22. februarja letos prižgali na grobu ustanovitelja skavtstva Roberta Stephensona Smytha Baden-Powella. Simbolizira dejstvo, da je duh Bi-Pi-ja v gibanju še vedno prisoten.

Baden-Powell
O sklanjanju izhodiščnega, torej neokrajšanega priredno povezanega imena smo v svetovalnici že pisali v odgovoru O sklanjanju priredno povezanih imen.

Tu smo tudi zapisali, da priporočamo pregibanje obeh sestavin, kar je nedvomno postalo praksa:

življenje Roberta Badna-Powella.

Ni odveč omeniti, da slovarski del Slovenskega pravopisa 2001 predvideva pri tujih priredno povezanih dvodelnih priimkih le pregibanje druge sestavine. Pravopis torej po zgledu Gay-Lussác, rod. Gay-Lussáca, priporoča tudi Baden-Powell, rod. Baden-Powella, … a je ta praksa v preteklih letih postala manj pogosta, pogosteje sklanjamo obe sestavini.

Tu pa se zastavlja nova dilema, in sicer izpuščanje neobstojnega polglasnika pri neimenovalniških sklonih. Je pravi rodilnik res Badena-Powella ali pa Badna-Powlla ali Badna-Powella ali Baden-Powlla ...?
Dilema ni osamljena, v podobnih primerih smo se že sklicevali na pojav, ki smo ga v svetovalnici že opisali, in sicer pri imenu Schengen – Schengena : šengen – šengena/šengna (povezava na odgovor).

Kaj smo ugotovili? Pri nekaterih imenih se s pogosto rabo tujega imena nekdaj citatni izgovor podomači in tudi pri sklanjanju vse bolj uveljavljamo pravila, ki veljajo za podobno glaseča se neprevzeta imena:

Powell – Powella ... a danes se ime že vse bolj izgovarja kot [pável], zato se pojavlja tudi pregibanje Powell – Powlla (v rodilniku torej bodisi Powella bodisi Powlla)
enako Baden (rod. Badna/Badena)

Primer:

Skavti so pripravili tudi zelo zanimivo igro, ki se je navezovala na ustanovitelja skavtov Roberta Badna-Powlla, ki se je v Afriki bojeval proti divjim Burom.

Trenutno je v rabi še pogostejša možnost Badena-Powella (v spomin Robertu Badenu-Powellu), vendar pa moramo taka imena opazovati tudi z vidika dinamičnosti jezikovnega sistema.

Bodi pripravljen ali Bi-Pi
Kot zanimivost omenimo še, da se v kratici Bi-Pi skriva še en pomen. Skavte po širnem svetu združuje prav poseben pozdrav, s katerim se spomnijo na skavtska načela in tudi svojega ustanovitelja. Skavt dvigne desno roko v višino oči in iztegne kazalec, sredinec in prstanec (kar simbolizira tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost), ob tem pa s kazalcem prekrije mezinec (kar simbolizira, da močnejši poskrbi za šibkejšega). Ob dvigu roke izreče skavtsko geslo »Bodi pripravljen!« (v angleščini be prepared) ali kar na kratko »Bi-Pi!«.

Helena Dobrovoljc, Manca Černivec (marec 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}