×

Velika ali mala začetnica pri delih mesta Logatec




  • Vprašanje:

    Logatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?

    Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).

    Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.

    Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.


    Odgovor:

    Naselbinskih imen v Sloveniji je bilo v preteklosti mnogo več, na delitev ali zaokroženost krajev pa so vplivali različni zgodovinski in naravni dejavniki. O tem priča tudi veliko število izdaj krajevnih leksikonov, kjer so zbrani uradni, topografski, zemljepisni, zgodovinski in drugi podatki Slovenije:

    (1) Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937 v uvodnem poglavju Lovra Bogataja omenja, da je bilo marca 1921 po sklepu rapalske pogodbe obnovljeno glavarstvo v Logatcu in omenja takratni srez Logatec (več str. 1), v katerega so bile vključene občine (str. 392–408): Begunje, Bloke, Cerknica, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Hotedršica, Lož, Planina pri Rakeku, Rakek, Rovte, Stari trg, Žiri.

    • Občina Dolenji Logatec, kjer je bil tudi sedež sreza, je obsegala kraje (str. 399–400): Blekova vas, Brod, Čevica, Dolenji Logatec, Martinj hrib.
    • Občina Gorenji Logatec pa je v letu 1931 obsegala (str. 400–401) vasi: Gorenja vas, Gorenji Logatec, Kalce in Žibrše.

    (2) Starejši vir Logaško okrajno glavarstvo iz leta 1889 omenja (str. 22) dve politični in šolski občini ter dva poštna in brzojavna urada, in sicer Dolenji Logatec in Gorenji Logatec.

    • V Dolenji Logatec so sodile vasi (navajam izvirni zapis) Dolenji Logatec, Čevca, Martin hrib in Brod.
    • V šolsko občino Gorenji Logatec pa so sodile vasi (str. 38): Cerkovska vas, Gorenja vas, Blekova vas, Kalce, Hrušica in Žiberše.

    (3) Krajevni imenik LRS iz leta 1951 navaja za občino Logatec naslednja naselja (str. 47): Blekova vas (Blekova vas, Blekovske Žibrše), Brod (Brod, Čevica), Dolenji Logatec (Dolenji Logatec, Martinj hrib), Gorenji Logatec (Gorenja vas, Gorenji Logatec, Kalce), Hotedršica, Novi svet, Ravnik, Zaplana (del), Žibrše (del) (Hotenjske Žibrše, Logaške Žibrše).

    (4) Krajevni leksikon Slovenije (Državna založba Slovenije, 1968) navaja za takratno občino Logatec (ki je v tistem času obsegala tudi občino Žiri) naslednja naselja (str. 177): Blekova vas, Brod-Logatec, Čevica, Dolenji Logatec, Gorenja vas pod Režišami, Gorenji Logatec, Grčarevec, Hleviše, Hlevni vrh, Hotedršica, Jakovica, Kalce, Laze, Lavrovec, Martinj hrib, Medvedje brdo, Novi svet, Petkovec, Praprotno brdo, Ravnik pri Hotedršici, Rovtarske Žibrše, Rovte, Vrh nad Rovtami, Zaplana (del), Žibrše. Na str. 180 pri opisu naselja Dolénji Logátec med drugim najdemo zapis:

    »Poglavitni kraj v Logaški kotlini med glavno cesto Vrhnika–Kalce in železniško progo, kjer prehaja brez vidne meje v Čevice in na Brod, ki z njima tvori enotno naselje.«

    (5) V leksikonu Cankarjeve založbe Slovenska krajevna imena (1985) najdemo le iztočnico Logatec, vendar opozorilo, da je »lokalno Dólnji Logátec in Górnji Logátec«.

    (6) Krajevni leksikon Slovenije (Državna založba Slovenije, 1995) pri iztočnici Logatec navaja, da so se nekdanji samostojni kraji Blekova vas, Cerkovska vas, Gorenja vas, Čevica, Brod, Vas, Martinj Hrib in Mandrge so se do leta 1980 združevali v Gorenji in Dolenji Logatec /…/.

    (7) Slovenski pravopis (ur. F. Ramovš) iz 1950 v členu 19 (str. 16):

    »Če je krajevno ime sestavljeno iz določilnega pridevnika in takega samostalnika, ki je ali se čuti kot lastno ime, se pišeta pridevnik in samostalnik z veliko začetnico.«

    Med primeri je naveden tudi Dolenji Logatec.

    (8) Slovenski pravopis (ur. A. Bajec) iz 1962 v 40. členu (str. 37) navaja enako pravilo, prav tako je ponovljen primer Dolenji Logatec.

    (9) Slovenski pravopis Pravila (objavljena že 1990) pa v členu 69 (str. 13) zemljepisna sicer deli na naselbinska in nenaselbinska imena ter dodaja, da za dele naselij veljajo ista pravila kot za nenaselbinska imena, pri čemer se prva sestavina vedno piše z veliko začetnico, druga pa z malo, če niso že same lastno ime.

    Sprašujete torej po zapisu delov danes enotnega naselja Logatec. Ker je druga sestavina lastno zemljepisno ime Logatec, je torej pravilen zapis Gorenji/Gornji Logatec in Dolenji/Dolnji Logatec. Obe obliki določilnega pridevnika sta namreč še danes v rabi v Logatcu, saj sta uporabljena kot del stvarnih lastnih imen pravnih oseb, npr. Prostovoljno gasilsko društvo Gorenji Logatec, Župnija Gornji Logatec, Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Logatec, Župnija Dolnji Logatec. Poleg tega pa tudi zemljiški kataster v Seznamu katastrskih občin, ki je uradna državna evidenca (vodi ga Geodetska uprava Republike Slovenije), na območju kraja Logatec in v njegovi neposredni okolici uporablja oznako k. o. 2017 Dolenji Logatec in k. o. 2015 Gorenji Logatec. Kot zanimivost naj dodam, da kataster uporablja tudi oznako k. o. 2016 Blekova vas – Logatec, ne pa drugih nekdanjih vasi, ki so danes del naselja Logatec.

    Zapis imen in njihovo normiranje torej ne obsega zgolj krajevnih tabel kot ene od oznak, ampak upošteva tudi zgodovinski razvoj naselij, njihova imena in dejansko rabo poimenovanj na določenem območju. Primer Logatca ni edini, podobno zapisujejo tudi Zgornja in Spodnja Muta, kar si lahko preberete v odgovoru Jezikovne svetovalnice. Prav tako se naselje Kungota (tudi ime občine) deli na dve vaški skupnosti Spodnja Kungota in Zgornja Kungota, vsaka od njiju pa obsega še bližnja naselja, kar lahko najdete v njihovi predstavitvi na občinskih spletnih straneh.

    Mateja Jemec Tomazin (maj 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.