Pridevniki, izpeljani iz plodov oz. sadja




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako je z rabo pridevnikov, ki izhajajo iz (plodov) sadja. Pri določenih opažam, da imajo pri sklanjanju končnico, tipično za samostalnike moškega spola. Je to v naslednjih primerih sploh pravilno in ali obstaja razlaga za takšno sklanjanje?

    Primer:

    malina -- malinov, in ne malinin?

    sliva -- slivov, in ne slivin?

    brusnica -- brusnični?


    Odgovor:

    Na vprašanje o pridevniških vrstnih/svojilnih obrazilih pri samostalnikih ženskega spola smo že večkrat odgovorili, zato si preberite tudi druga vprašanja, ki jih navajam pod odgovorom.

    Pravila Slovenskega pravopisa 2001 v členih 956 in 962 pravijo, da iz samostalnikov ženskega spola naredimo vrstni pridevnik s pomočjo obrazil -ji, -ski, -ov, redkeje iz obrazila -in. Po analogiji s tam navedeno lipo bi tako tudi iz samostalnikov malina, sliva, brusnica tvorili pridevnika malinov, slivov, s katerim bi v zvezi malinov sirup in slivova marmelada izražali vrstnost. Pri brusnica je ustreznejše obrazilo -ni, torej brusnični sok.

    V rabi sicer zasledimo tudi varianti malinin (malinin sirup) in brusničin (brusničin sok), ki ju ljudje uporabljajo v pomenu vrstnosti, v slovarjih standardnega jezika pa ne.

    Pridevnik slivin – sodeč po korpusu Gigafida – uporabljajo le v pomenu svojine, torej: slivina krošnja.

    Povezani odgovori:

    makadamijev ali makadamijin
    paprična ali paprikina omaka
    obrazila za tvorjenje pridevnikov

    Helena Dobrovoljc (maj 2014)