Naslavljanje oseb ženskega spola

Moderator

Vprašanje:

Rad bi vas vprašal naslednje glede naslavljanja oseb ženskega spola z akademskim nazivom ter družinskim priimkom moškega spola. Na primer: mag. Tanja Osredkar

Ali rečemo v pogovoru: magistra Osredkar je rekla to in to ..
Ali pa: magister Osredkar je rekla to in to ...
Ali pa: magistra Osredkarjeva je rekla to in to ...

Ali je zadnje arhaična varianta, privzeta po zgledu nekaterih drugih slovanskih narodov, npr. Čehov ? Slovenci smo namreč, v preteklosti (verjetno po nemškem zgledu) uporabljali Osredkar in Osredkarica (Osredkarca). Ta način lahko srečate v krstnih knjigah. V nemški varianti na primer: Kotanner za moškega in Kotanmerinen za žensko. Primer iz knjige (prevoda) Spomini Helene Kottanner Igorja Grdine in Petra Štiha: na strani 53 je naslov Spomini Helene Kotanerice.

Kar se tiče besede magister imamo v slovenščini sicer: magister, magistra (enako kot v latinščini)

Odgovor:

Osebe ženskega spola naslavljamo na več načinov:

a) z imenom,
b) z imenom in priimkom,
c) z nazivom ter imenom in priimkom,
č) z nazivom in priimkom.

Na izbiro sredstev vplivajo predvsem okoliščine sporočanja, npr.:

ali gre za govorni ali pisni prenosnik in za prvo ali neprvo omembo v besedilu (prvič je naslavljanje pogosto z vsemi nazivi ter imenom in priimkom, v nadaljevanju se zaradi gospodarnosti katero od sestavin opušča),
ali se govori o osebi v njeni odsotnosti ali prisotnosti (oba položaja sta dokaj jasno razmejena tudi pri protokolarni komunikaciji),
ali smo v manj ali v bolj formalnem položaju (v razredu, v predavalnici ... – na okrogli mizi, v parlamentu),
ali se vikamo ali tikamo,
ali je naziv pomemben zaradi hierarhije v trenutnem sporočanju, saj izkazuje kompetence in pristojnosti nagovorjenega in s tem vpliva na nadaljnje ukrepanje (npr. v bolnišnici npr. doktorica – sestra; na fakulteti npr. profesorica – asistentka).

Sicer smo o posameznih primerih, ki jih navajate, pisali že večkrat, npr. O obliki priimka, če osebno ime izpustimo, smo že pisali tule: Pridevniška oblika priimka ob ženskem osebnem imenu in Uporaba pridevniških oblik pri ženskih priimkih 1 in Uporaba pridevniških oblik pri ženskih priimkih (2)

Na kratko:

Nazivi ženskih oseb naj bodo ženskega spola (magistrica Tanja Osredkar, doktorica Tina Kalan). Več.
V zgradbi [naziv + osebno ime + priimek] naj bi izpust osebnega imena ne vplival na obliko priimka (magistrica Osredkar, doktorica Kalan).
Podobno: infektologinja Logar (rtvslo.si, gov.si); virologinja Avšič Zupanc (24ur.com). Vendar pa v rabi opazimo tudi take primere, npr. infektologinja Logarjeva.
V zgradbi [osebno ime + priimek] izpust osebnega imena pogosto vpliva na obliko priimka, saj zlasti v publicističnih besedilih zaradi gospodarnosti (in ob odsotnosti naziva) uporabljajo tudi t. i. pridevniške oblike: Gomboc – Gombočeva, Kajfež Bogataj – Kajfež Bogatajeva, vendar so take oblike priložnostne, torej neformalne in neuradne – v nasprotju z uradnimi Joveva ali Jefimova (ruska plavalka).

In še odgovor na drugi del vašega vprašanja:

V latinščini pisanih matičnih knjigah na Slovenskem, ki se pojavijo okoli leta 1600, so bila ob ženskih krstnih imenih zapisani priimki izključno kot tvorjenke s samostalniškimi priponskimi obrazili, npr. Mlakar – Mlakarica, Sluga – Slugovka, Lisjak – Lisica, Kobale – Kobalica, Pečnik – Pečnica (o tem več raziskovalec matičnih knjig, duhovnik Maks Goričar, v razpravi »Doneski k postanku in pisavi rodbinskih priimkov in hišnih imen med Slovenci«, Etnolog, 1939), npr.

Uršula ex parent. Blashe Lasnikh et uxore eius Spella patrini fuerunt Blashe Pechnikh et Elenka Pechniza. (1614)

Tvorjenje ženskih priimkov s samostalniškimi priponskimi obrazili -(i)ca in -ka je dokumentirano vse do 18. stoletja:

Kar se ženskih oseb tiče, velja pravilo, ki za obravnavano dobo (17. in 18. stoletje) ne pozna prav nobene izjeme, da se namreč krstnemu imenu prideva rodbinsko ime izključno v ženski obliki največ slovenski, recimo Marija Mlakarica, ali tupatam tudi z nemško končnico na in, Schmidin. To pravilo ne trpi nobene izjeme, niti pri deklicah najnežnejše dobe. (Goričar, str. 89)

Čeprav so začeli pisati v jožefinski dobi matične knjige v nemščini, kar je najverjetneje vplivalo na tvorjenje priimkov ob osebah ženskega spola z obrazilom -in, kot ste ugotovili sami, se je v ljudskem izročilu ohranil bolj arhaični način tvorbe. Njihovo živost dokazuje tudi redno pojavljanje v delih slovenskih klasikov iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja, npr. npr. Fortunovka (Ivan Tavčar, Kalan, Med gorami, 1877–1888), Kastelka (Vladimir Levstik v Gadjem gnezdu, 1918), Kalanka (Fran Govekar, Svitanje, 1920), Hudabivka (Prežihov Voranc, Samorastniki, 1937).

V Slovenskem pravopisu 2001 so kot ljudske neknjižne oblike uslovarjene starinske oblike tipa Kotanerica, pri katerih ne gre za nemški vpliv, temveč avtohtone tvorjenke. (Vsi so dostopni na tejle povezavi: pogosti slovenski priimki.) Še danes živijo v narečjih in tudi v neformalnem pogovornem jeziku:

Joj, gospa Zupančič (tokrat nastopata skupaj kar dve Zupančički, Iva in Milena), kakšno veselo presenečenje! (Delo, 2008)

Slovanske tvorjenke s pridevniškim obrazilom -ova/-eva iz moških priimkov so očitno v rabo prišle v 19. stoletju, z vsesplošnim iskanjem slovanskih zgledov, zdi pa se, da so se uveljavljale predvsem za višji sloj. V sredini 20. stoletja je ta manira doživela višek v umetniških krogih, saj so bile vse igralke in umetnice tudi v knjižnih besedilih, zlasti na koncertnih in gledaliških listih ter v časopisnih novicah tudi v rabi ob osebnem imenu poimenovane kot Kačičeva, Danilova, Heybalova in podobno.

V glavnih vlogah nastopata Radko Polič in Milena Zupančičeva, sodelujejo pa še Marjeta Gregoračeva, Arnold Tovornik, Dare Ulaga, Polde Bibič, Boris Kralj, Janez Bermež, Vida Juvanova, Mila Kačičeva, Bert Sotlar, člani mariborskega, celjskega ... (Snovanja, Gorenjski glas, 1976).

O tem, da se vzpostavljali priimki s končnim -ova/-eva priča tudi zanimiv prispevek o Miri Danilo na Wikipediji:

Mira Danilova, rojena Cerar, hči umetniškega para Avguste in Antona Danilo je pričela nastopati pred 1. svetovno vojno.

Helena Dobrovoljc (julij 2021)