Pisanje skupaj ali narazen: »pasivno agresiven« ali »pasivnoagresiven«

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kakšen je pravilen zapis zveze pasivno agresiven (pasivno agresiven odziv; Do njega se je vedla zelo pasivno agresivno; Celo popoldne je bil pasivno agresiven): z vezajem (pasivno-agresiven), skupaj (pasivnoagresiven) ali narazen (pasivno agresiven)?

Sam bi rekel, da zapis z vezajem ni ustrezen, saj ne gre za odziv, ki je pasiven in agresiven, vendar odziv, ki je agresiven na pasiven način. Se potem piše narazen (bil je agresiven, a nikoli aktivno, le pasivno > bil je pasivno agresiven)? Ali pa gre pridevnik izpeljevati iz zveze pasivna agresija in gre potem za enak primer kot literarnozgodovinski?

Še en primer so tipi delovanja pri Webru, ki med drugim govori o "smotrno racionalnem" in "vrednotno racionalnem" delovanju. Kateri zapis je ustrezen v tem primeru? V zvezi s tem se govori o smotrni racionalnosti in vrednotni racionalnosti: mar lahko iz zveze smotrna racionalnost tvorimo pridevnik smotrnoracionalni (glede na to, da je beseda racionalnost sama izpeljana iz racionalen oz. bi bil pridevnik iz racionalnost prej racionalnostni)? Tu poleg omenjenih treh potencialnih možnosti (vezaj, skupaj, narazen) vidim še eno, in sicer kot zvezo dveh pridevnikov: smotrnega racionalnega delovanja. Zdi se mi, da je včasih težko presoditi, ali je smiselno tako zvezo izpeljevati iz samostalniške zveze.

Kateri so kriteriji, s katerimi lahko take zveze preverjamo? Vprašanje s kako, pretvorba v prislovno zvezo, zamenljivost (vrstnega reda) sestavin itd.? Kadar gre za deležnik, gre najbrž vedno za zvezo prislova in pridevnika, ki se piše narazen: ročno izdelati > ročno izdelan/izdelan ročno (tega ne bomo izpeljevali iz ročna izdelava).

Odgovor:

O razlikovanju med tvorjenkami in besednimi zvezami smo že pisali v naslednjih odgovorih:

Osnovna merila odločanja o tem, ali gre za tvorjenko ali besedno zvezo, so prav ta, ki jih navajate: (a) ali se lahko po prislovnem delu vprašamo z vprašalnico kako? (ta tip je najlažje določiti tam, kjer imamo parne besedne zveze), (b) ali je v ozadju morda že besedna zveza (navadno pridevnika in samostalnika), (c) ali pa gre za priredno zlaganje enakovrednih sestavin. Seveda je nujno poznati tudi pomen besede ali besedne zveze in njeno rabo – občasno se v rabi uveljavi sistemsko manj ustrezna različica, kar pa je normalno, saj je jezik mogoče usmerjati le do določene mere (pri strokovnem jeziku je to naloga terminologov).

V terminologiji bi se o pravilnem zapisu odločali le v okviru konkretnega termina (torej zveze s samostalniškim jedrom), npr. pasivno agresivno vedenje. V kakšni drugi zvezi bi bil zapis pridevnika lahko tudi drugačen (potencialno bi lahko imeli npr. nekaj, kar je hkrati pasivno in agresivno, kar bi seveda pisali z vezajem).

Glede na pomen zveze pasivno agresivno (vedenje) se lahko strinjamo, da je zapis z vezajem neustrezen, saj ne gre za priredno tvorjenko. Ostaneta torej dve možnosti: zapis skupaj ali narazen. Sistemsko ustrezni sta obe, utemeljiti pa ju je mogoče tudi pomensko:

zapis narazen pasivno agresiven: zveza prislova in pridevnika (kako agresiven: agresiven na pasiven način),
zapis skupaj pasivnoagresiven: podredna tvorjenka iz zveze pasivna agresija.

Pregled rabe kaže, da je v splošnih besedilih, dostopnih na spletu in v Gigafidi 2.0, ter v akademskih besedilih iz korpusa KAS največ zapisov narazen, ki pa jim po pogostnosti hitro sledi zapis z vezajem. Pojavitev zapisa skupaj je malo. Relativno visoko pogostnost zapisa z vezajem je morda mogoče pripisati prevzemanju iz angleščine (passive-aggressive). Sklenemo lahko, da je glede na podatke o sistemski ustreznosti in rabi najprimernejši zapis narazen.

Zgornja merila lahko uporabimo tudi za tvorbo pridevnikov iz besednih zvez smotrna racionalnost in vrednotna racionalnost. Pri tem sta tvorjena pridevnika podredni zloženki in zato zapisana skupaj: smotrnoracionalni in vrednotnoracionalni.

Urška Vranjek Ošlak, Mojca Žagar Karer (januar 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}