Velelnik glagolov »izvesti« in »izvedeti« (2)

Moderator

Vprašanje:

V zadnjem času me močno moti (po moje) napačna raba velelnika za izvedeti.
Naj ponazorim z primeroma:

izvesti: Želim, da izvedeš ta gradbena dela. Velelnik: Izvedi ta gradbena dela do konca!
izvedeti: Želim, da izveš konec te zgodbe. Velenik: Izvej konec te zgodbe!

Povsem razpasla se je raba izvedi več o nečem, namesto izvej več o ...
Ali pa celo v množini izvedite, namesto izvejte.

Odgovor:

Raba velelnikov, kot jo navajate, je ustrezna za oba primera – tudi pri veleniku od izvedeti. Na podobna vprašanja smo v Jezikovni svetovalnici že odgovarjali:

https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2519/velelniška-oblika-glagola-poizvedeti
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3141/velelnik-glagolov-izvedeti-in-izvesti

Glagol vedeti in njegove tvorjenke (tako tudi sestavljenka izvedeti) namreč tvorijo velelnik z dodajanjem -i neposredno na koren ved-, prim. npr. opis v SP 2001.
Ustrezni velelniški obliki za glagol izvedeti sta torej izved-i in izved-i-te.

V sedanjiku se spregatev glagolov *izved-ti -> izvesti in izvedeti sicer res razlikuje, in sicer se prvi sprega s tematskim vokalom -e- pred končnicami (izved-e-m, izved-e-š ipd.), drugi pa, ker je po izvoru t. i. atematski glagol, z dodajanjem končnic kar neposredno na osnovo, pri čemer se -d- pred soglasniško končnico asimilira (*izved-m -> izve-m, izve-š ipd.).

Kljub temu je končnica v velelniku za oba glagola ista (-i).

Drži sicer, da tvori vedeti velelnik z jotacijo in brez končnice v zahodnoslovanskih jezikih, ki ta glagol poznajo in rabijo podobno kot slovenščina (npr. v poljščini *ved' -> wiedz). Vendar pa je v teh jezikih v nasprotju s slovenščino velelnik razen ob oteženi izgovorjavi navadno brezkončniški (prim. slo : pol. prinesi : przynieś; prosi : proś), kot ga pozna slovenščina zlasti pogovorno. V knjižni slovenščini je medtem brezkončniški velelnik (na -j) omejen na glagole s tematskim vokalom -a- v sedanjiku in še kakšno izjemo tipa povedati, ki ima tematski vokal -a- v nedoločniku.

Verjetno vas je k opažanjem v vprašanju navedla prav podobnost sedanjiške spregatve (atematsko) med glagoloma vedeti in povedati, zato ste prej od tod kot od vesti : vedeti pri (tvorjenkah od) vedeti pričakovali velelnik z jotacijo, kot ga ima povedati (tj. povej), vendar ne vedeti, ki ima (tudi v sestavljenkah -vedeti) velelnik vedno na -i.

Domen Krvina (februar 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}