Skupaj ali narazen: »po tiho« ali »potiho«

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, če je pri prislovu po tiho mogoče uporabiti tudi zapis skupaj (potiho) ali ne in zakaj.

Odgovor:

Na portalu Fran lahko o prislovu potiho oz. po tiho izvemo naslednje.

(1) Pravopisna pravila Slovenskega pravopisa 2001 dopuščajo zapis skupaj ali narazen, če gre za večje pomensko razlikovanje (§ 570–571), vendar pa je zapis skupaj redkejši:

Pomni
570 1. Če taka zveza dobi predponsko obrazilo pre- ali naj-, se piše skupaj: na dolgo – prenadolgo, na samem – prenasamem, na skrivnem – najnaskrivnem, po tihem – prepotihem.
571 2. Narazen pišemo tudi primere, ki kažejo večji pomenski premik ali imajo vzporednice s po- (pogosto) ali na -oma (večinoma), kot so na glas, na posodo, na prodaj, na gosto, na redko, na tiho, po navadi, po večini. Tako pišemo še primere: na hitro, na lahko, na naglo, na novo, na rahlo. Redko take zveze pišemo tudi skupaj, npr. na posodo in naposodo (vzeti).

V slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 je naveden le narazen zapisani prislov po tiho, ki ga je mogoče najti pod iztočnico tih:

tíh -a -o; tíšji -a -e (ȋ í í; í) ~ glas; poud.: ~ dan |miren|; ~a eleganca obleke |umirjena|; ~o pijančevanje |prikrito, neopazno|; nevtr. biti ~
po tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ peti; poud. ~ ~ podpirati prijatelja |prikrito, neopazno|

Skupaj zapisano pisno dvojnico potiho kot ustreznejšo sopomenko besedi stiha pa lahko zasledimo v geslu stiha:

stíha nač. prisl. (ȋ) neobč. tiho, potiho: ~ govoriti; ~ se veseliti

(2) Slovar slovenskega knjižnega jezika (prva in druga, deloma prenovljena izdaja 2014) zaradi tehnične odločitve na prvem mestu navaja zapis skupaj:

potího in po tího prisl., piše se narazen (ȋ)

1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: po tiho dihati, govoriti, peti; vojaki so po tiho kleli; po tiho odpreti vrata; strune so najprej zvenele po tiho, potem glasneje / ekspr. mamica je prišla v sobo po tiho po tiho
2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: po tiho je podpiral nasilje
   // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: po tiho se vsem posmehuje; pa jo le ljubi, samo po tiho

Utemeljitev za tako tehnično odločitev lahko preberemo v Uvodu:

§ 170
Pisave sestavljenk in zloženk slovar ni izpeljal dosledno; zaradi močno neenotne rabe namreč ni mogoče brez večjega nasilja prikazati vseh primerov v sistemu. Zato je kljub sistemskemu prikazovanju sprejetih precej izjem.
Zaradi lažjega prikaza gesel postavlja slovar skupaj pisano besedo na prvo mesto; razpored tovrstnega gradiva v slovarju torej nima normativne vrednosti Prim. § 120–121.
§ 120 in
Kvalifikator stoji pred enakovredno dvojnico. Prim. § 33. Na prvem mestu stoji ali v knjižnem jeziku doslej veljavna in še precej živa oblika ali pa novejša oblika, ki močno spodriva starejšo.
Izjemoma je pri prislovih in členkih tipa dokod in do kod, neglede in ne glede, povečini in po večini prednostna druga oblika, kar dodatno poudarja kvalifikatorsko pojasnilo piše se narazen pred ponazarjalnim gradivom. Prim. § 170.

(3) Raba (GF 2.0) kaže precej pogostejši zapis skupaj: potiho (2413) in po tiho (393).

(4) Če upoštevamo vse to, lahko sklenemo, da je prislov po tiho oz. potiho ustrezno zapisati narazen ali skupaj, saj sta tako predlog kot prislov ohranila prvotni pomen, naj bosta v zvezi ali v tvorjenki, prislovna oblika tiho pa tudi ni zastarela (kot npr. tip počasi). Kljub temu prevladujoča raba nakazuje, da večina piscev v knjižni slovenščini dojema potiho kot eno besedo in ne prepoznava predložne zveze, kadar jo uporablja v pomenu 'malo slišno, neslišno, neopazno ...', ta pa tudi pogosto ni skladenjsko smiselna, npr. strune so najprej zvenele po tiho, potem glasneje (SSKJ 2014) nasproti strune so najprej zvenele potiho, potem glasneje (SSKJ 1970–1991).

Preberite tudi odgovore:

• Pisanje skupaj ali narazen: »ponavadi/po navadi«
• Pisanje skupaj ali narazen: predložne zveze

Urška Vranjek Ošlak, Helena Dobrovoljc (marec 2022)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}