×
    Jezikovna svetovalnica
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno
    • Registracija
    • Prijava

    Rodilniška oblika in pridevniška izpeljanka iz prevzetih zemljepisnih imen

    Scheduled Pripeto Zaklenjeno Premaknjeno sklanjanje lastnih imen
    oblikoslovjebesedotvorjepridevnik na -skisklanjanje lastnih imensklanjanje večbesednih lastnih imen
    1 Objave 1 Posters 349 Ogledov 1 Watching
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Le uporabniki s pravicami upravljanja tem jo lahko vidijo.
    • ModeratorM Nedosegljiv
      Moderator
      Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:

      • Gradac pri Metliki (čedalje pogosteje srečujem meni tuje "Gradaca"),
      • Brod Moravice (v izvirniku Brod Moravica, torej "Brod Moravic" ali kako drugače?),
      • Ternopil (v izvirniku Тернополя, torej "Ternopila", "Ternopola", "Ternopilja" ali "Ternopolja"?),
      • Kamjanske ("Kamjanskega" po zgledu izvirnika ali, kot ponekod predpisujejo, "Kamjansk"?)
      • Čerkasi,
      • Čeboksari,
      • Jyväskylä.

      Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.

      Odgovor:

      Brod Moravice
      Na vprašanje glede sklanjanje imena Brod Moravice smo že odgovorili: Kako sklanjati ime »Brod Moravice«?
      Prvi del je nepregiben, drugi je ženski množinski.

      Gradac
      Belokranjsko ime Gradac pregibamo v knjižnem jeziku prav tako kot domačini; enako velja pri tvorbi pridevnika na -ski in prebivalskega imena. Ravnamo se po leksikonu »Slovenska krajevna imena« (CZ, 1985) in Slovenskem pravopisu 2001 (tu dopolnjeno z izgovorom):

      SP 2001
      Grádac [grádac] Gradca [grátca] m z Gradcem zem. i. (ȃ) |kraj v Beli krajini|: v Gradcu
      gradáški -a -o in gráški -a -o (ȃ; ȃ)
      Grádčan -a m, preb. i. (ȃ)
      Grádčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

      Ternopil
      Podrobna razlaga o tem, zakaj pri prevzemanju mehkega znaka v imenih ukrajinskih mest, ki se končajo na pol, mehčanja ne zaznamujemo z j, je podana v odgovoru Mladena Uhlika: Zapis in sklanjanje ukrajinskega imena »Mariupol«.
      Za ukrajinsko mesto Ternopil (ukr. Тернопіль) nimamo slovenskega imena kot za Lvov ali Kijev (kar je bilo pogosto kritizirano zaradi sovpada s prečrkovanim ruskim imenom teh mest), temveč prečrkujemo izvirno ime. Ukrajinski Тернопіль prečrkujemo kot Ternopil (sklanjamo: rod. Ternopila; pridevnik: ternopilski; prebivalec: Ternopilčan).

      Kamjanske
      Ime ukrajinskega mesta Kamjanske (ukr. Кам'янське), nekdaj Dneprodzeržinsk, izgovarjamo po ukrajinsko kot [kamjánske] (rusko je naglašeno na prvem zlogu), sklanjamo pa kot množinski samostalnik ženskega spola: Kamjanske [kamjánske], rod. Kamjanskih [kamjánskih]. Pridevnik iz imena, katerega osnova se konča na -sk-, tvorimo na dva načina – kot kamjanski (ker izhajamo iz pridevniške oblike) ali kamjanški.

      Čerkasi in Čeboksari
      Imeni ukrajinskega mesta Čerkasi (ukr. Черка́си) in ruskega mesta Čeboksari (rus. Чебоксары) sklanjamo v slovenščini kot samostalnika moškega spola. Končni samoglasnik i je zadnji glas osnove, zato to daljšamo z j: Čerkasi [čerkási], rod. Čerkasija [čerkásija] in Čeboksari [čeboksári], rod. Čerboksarija [čeboksárija].
      Pridevniška podstava je enaka rodilniški osnovi (čerkasijski, čeboksarijski), enako velja za prebivalska imena (Čerkasijčan in Čerkasijčanka; Čeboksarijčan in Čeboksarijčanka).

      Jyväskylä
      O sklanjanju finskih imen s končnim ä se lahko poučite v pravilih za prevzemanje iz finščine, ki so objavljena na portalu Fran, v sklopu Pravopisa 8.0, natančneje poglavja »O prevzemanju iz posameznih jezikov« – Finščina.
      V pravilih za finščino izvemo, da ime finskega mesta Jyväskylä izgovorimo [jíveskile] in čeprav končni e ni naglašen, osnovo daljšamo z j.
      Od decembra 2023 bo na portalu Fran v sklopu rastočega slovarja ePravopis objavljenih več kot 60 finskih imen, njihov izgovor, sklanjanje, raba v besedilu in tvorjenke. Med njimi bo tudi Jyväskylä v naslednji obliki:

      Jyväskylä Jyväskyläja

      IZGOVOR: [jíveskile], rodilnik [jíveskileja]

      BESEDNA VRSTA: samostalnik moškega spola

      PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

      Ponazorila

      |kraj na Finskem|: festival umetnosti v Jyväskyläju; prometne povezave z Jyväskyläjem
      kot prilastek, v imenovalniku Odraščal je v kraju Jyväskylä

       

      PREDLOŽNA RABA

      KJE? v Jyväskyläju

      OD KOD? iz Jyväskyläja

      KAM? v Jyväskylä

      Besedotvorje

      PREBIVALEC: Jyväskyläjčan

      PRIDEVNIK: Jyväskyläjčanov

      PREBIVALKA: Jyväskyläjčanka

      PRIDEVNIK: Jyväskyläjčankin

      PRIDEVNIK: jyväskyläjski

       

      Oblike in izgovor

       

      IMENOVALNIK

      Jyväskylä

      [jíveskile]

      RODILNIK

      Jyväskyläja

      [jíveskileja]

      DAJALNIK

      Jyväskyläju

      [jíveskileju]

      TOŽILNIK

      Jyväskylä

      [jíveskile]

      MESTNIK

      pri Jyväskyläju

      [pri jíveskileju]

      ORODNIK

      z Jyväskyläjem

      [z‿jíveskilejem]

       

      Helena Dobrovoljc (november 2023)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • 1 / 1
      • Prva objava
        Zadnja obava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si