Italijanske dežele: »Veneto« ali »Benečija«? »Trentinsko« ali »Trentino«? In samo »Južna Tirolska«?

Moderator

Vprašanje:

Za italijanskih 20 dežel imamo slovenska poimenovanja. Nekatera vseeno zbujajo pomislek.

Ali je ital. Veneto po slovensko Benečija?
Ali lahko namesto Benečija govorimo Beneška Slovenija?
Je Benečija dežela, Beneška Slovenija pa pokrajina?
V podomačenem imenu dežele po italijansko Trentino-Alto Adige/Trentino-Südtirol/Trentin-Südtirol: Trentinsko ali Trentino?
V členu 34 v predlogu novih pravil za prevzemanje iz italijanščine (Pravopis 8.0): »V večbesednih podomačenih imenih občnoimenske sestavine prevajamo, npr. […] Trentinsko – Zgornje Poadižje (it. Trentino Alto Adige) […].«
V Seznamu tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku je kot priporočljiva raba zapisano Trentino-Zgornje Poadižje.

Zakaj Trentinsko?
Kaj pa sklanjanje?
Vezaj/pomišljaj?

Kje preveriti slovenska poimenovanja?

V Slovarju slovenskih eksonimov Draga Kladnika in Draga Perka je Južna Tirolska za izvirno ime Trentino-Alto Adige/Trentino-Südtirol/Trentin-Südtirol.
V členu 40 v poglavju Prevzete besede in besedne zveze Pravopisa 8.0 je opozorilo samo na to, da sta Južna Tirolska (nem. Südtirol) in Zgornje Poadižje (it. Alto Adige) v rabi enakovredna.

Po ePravopisu so Marke pokrajina v Italiji. Zakaj ne dežela?

Odgovor:

O pokrajinah

Za razumevanje problematike je nujno upoštevanje različnih pomenov, ki jih ima beseda pokrajina, saj je pokrajina (1) geografska enota s skupnimi naravnimi značilnostmi ali (2) upravna oz. administrativna enota, kar je razvidno tudi iz splošnega razlagalnega in terminološkega slovarja.

pokrajina v Slovarju slovenskega knjižnega jezika:

1. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost: pokrajina se je spremenila; občudovati lepoto pokrajine / slovenska pokrajina je zelo raznovrstna / gorata, tropska pokrajina; rodovitna pokrajina; pokrajina oljk in pomaranč / industrijska, kmetijska pokrajina// določeno manjše ali večje ozemlje sploh: megla leži nad pokrajino; Dolenjska, Primorska in druge slovenske pokrajine
2. v nekaterih državah višja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine; glavno mesto pokrajine
● avtonomna pokrajina v sklopu države, višje upravne enote organizirana politična skupnost z avtonomnimi pravicami ali ozemlje, ki pripada tej skupnosti

pokrajina v Geografskem terminološkem slovarju:

1. spl. geogr. del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice
2. spl. geogr. ozemlje s prevlado ene ali več pokrajinskih prvin
3. spl. geogr. videz Zemljinega površja
4. spl. geogr. upravna enota višje ravni

Države upravno niso razdeljene na enake enote. Republika Italija je upravno razdeljena na občine (it. comune), pokrajine (it. provincia), metropolitanska mesta (it. città metropolitana) in dežele (it. regione). V drugih državah se pojavljajo tudi druge upravne enote, npr. grofija, okrožje, departma, kanton, okraj, oblast … Npr. v Jezikovni svetovalnici lahko preberete odgovor o ruskih upravnih enotah.

V ePravopisu uslovarjamo tako pokrajinske kot upravne enote. Med pokrajinska imena oz. pokrajine so sprejeta imena, ki poimenujejo:
(1) ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost (Dunajski gozd, Notranjski kras);
(2) določeno ozemlje nasploh (Gorenjska, Podravje).
V praksi je ločevanje med upravnimi enotami kot stvarnimi in zemljepisnimi imeni pogosto oteženo, saj je mogoče nekatera imena hkrati uvrstiti med upravne in pokrajinske enote. Italijanskih upravnih enot zaenkrat še nismo sistematično obravnavali, zato ta imena zaenkrat niso predstavljena kot upravne enote, ampak kot pokrajine. Njihovo obravnavo načrtujemo v enem od prihodnjih slovarskih prirastkov, pri tem pa načrtujemo sodelovanje z geografi, saj je smiselno take notranje upravne enote tudi standardizirati. Ob našem delu so sprotni odzivi uporabnikov (tudi v obliki vprašanj, kakršno je vaše) zelo dragoceni, saj lahko iz njih prepoznamo potrebe uporabnikov in slovar obvestilno prilagodimo, da tem potrebam zadostimo.

Benečija in Beneška Slovenija

Benečija je slovensko ime oz. eksonim italijanskega imena Veneto in je ena od italijanskih dežel (= upravna enota).

Beneška Slovenija (it. Slavia veneta oz. Slavia friulana) ni upravna enota Italije, zato ji upravno ne moremo pripisati statusa pokrajine (it. provincia), lahko pa jo razumemo kot pokrajino, če imamo v mislih območje na severovzhodu Italije. Za Beneško Slovenijo se predvsem na lokalni ravni pogosto uporablja tudi skrajšano ime Benečija (1), (2). Raba skrajšanega imena ni neustrezna, če je iz sobesedila jasno, da gre za Beneško Slovenijo. Če pa bi naslovnik besedila skrajšano ime povezal z italijansko deželo (it. Veneto), bi prišlo do neustreznega razumevanja in neučinkovite komunikacije, zato je v primerih, ko bi lahko prišlo do dvoumnosti, ustrezna raba polnega imena, tj. Beneška Slovenija.

Trentinsko - Zgornje Poadižje

Endonimov, tj. zemljepisnih imen, ki se uporabljajo na območju, kjer je zemljepisna danost, za deželo je več, saj je dežela uradno večjezična (gl. tudi odgovor o dvojezičnih imenih na Južnem Tirolskem). Italijansko ime dežele je Trentino-Alto Adige, nemško Trentino-Südtirol in ladinsko Trentin-Südtirol. V preteklosti smo pri podomačevanju dvojnega imena v slovenščino izhajali iz italijanskega in nemškega imena, zato imamo tudi v slovenščini dve imeni oz. alonima. Druga sestavina dvojnega imena je bodisi Zgornje Poadižje (iz italijanskega imena Alto Adige) bodisi Južna Tirolska (iz nemškega imena Südtirol). Prva sestavina je enaka v italijanskem in nemškem jeziku – Trentino. V slovenščino smo v preteklosti nekatera pokrajinska imena (in upravne enote) podomačevali z obrazilom -ski po vzoru slovenskih pokrajinskih imen (Goriško, Kranjsko, Kozjansko, Tolminsko) in so bila večinoma v srednjem spolu (npr. Bavarsko, Tirolsko, Moravsko, Laponsko; države Japonsko, Finsko, Nizozemsko), za nekatera med njimi so se začela pojavljati in jih v nadaljevanju nadomeščati imena ženskega spola (Bavarska, Tirolska itd.). Vendar smo pokrajinska imena podomačevali tudi drugače (npr. Lombardija, Lacij, Piemont, Alzacija, Zakavkazje, Šampanja).

Italijansko deželo Trentino-Alto Adige lahko podomačimo na dva načina:
(1) Trentinsko - Zgornje Poadižje (oz. Trentinsko - Južna Tirolska, če izhajamo iz nemškega imena) ali
(2) Trentino - Zgornje Poadižje (oz. Trentino - Južna Tirolska). Ta slovenska imena niso standardizirana (standardizirana so le imena držav sveta in imena na državnih zemljevidih v merilu 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000), zato z vidika zakonske obveznosti niso obvezujoča za rabo, jih pa priporočamo jezikoslovci, saj je podomačena imena v besedilu lažje uporabljati. V Pravopisu 8.0 sledimo podomačevanju po vzorcu poimenovanja pokrajinskih imen z obrazilom -ski, ki je za rabo priporočljivejše.

Med zanesljivejšimi viri, v katerih lahko preverite zemljepisna imena tujih zemljepisnih danosti, sta deli Slovenski eksonimi (2013) in Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku (2001). Upoštevati je treba, da deli od izida nista bili posodobljeni, zato so lahko danes za nekatera imena priporočeni drugačni zapisi. Posodobljen in aktualen je seznam standardiziranih imen neodvisnih držav in odvisnih ozemelj (2024), ki ga je pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Vir zemljepisnih imen je lahko tudi pravopisni slovar (slovar Slovenskega pravopisa 2001, ePravopis) ter različne enciklopedije, atlasi in zemljevidi.

Jezikoslovci in geografi se trudimo, da bi v prihodnje standardizirali tudi imena pokrajin, imena glavnih mest in vodna imena in tako olajšali odločitve uporabnikom.

Sklanjanje in zapis z vezajem

Ime upravne enote je nastalo iz dveh imen samostojnih imen, zato ime opredelimo kot dvojno ime, to pa sklanjamo v vseh sestavinah, in sicer enako, kot bi posamezno ime sklanjali samostojno.

Trentinsko je samostalnik srednjega spola, sklanjamo ga po četrti srednji sklanjatvi (enako kot pridevniške besede): Trentinsko, rod. Trentinskega, daj. Trentinskemu, tož. Trentinsko, mest. pri Trentinskem, or. s Trentinskim.

Zgornje Poadižje je samostalniška besedna zveza srednjega spola, sklanjamo jo po prvi srednji sklanjatvi: Zgornje Poadižje, rod. Zgornjega Poadižja, daj. Zgornjemu Poadižju, tož. Zgornje Poadižje, mest. pri Zgornjem Poadižju, or. z Zgornjim Poadižjem.

In še dvojno ime: Trentinsko - Zgornje Poadižje, rod. Trentinskega - Zgornjega Poadižja, daj. Trentinskemu - Zgornjemu Poadižju, tož. Trentinsko - Zgornje Poadižje, mest. pri Trentinskem - Zgornjem Poadižju, or. s Trentinskim - Zgornjim Poadižjem

Med deli dvojnega imena pišemo po pravilih Slovenskega pravopisa 2001 nestični vezaj. Ob potekajoči prenovi pravopisnih pravil Pravopis 8.0 so bila v poglavju »Velika in mala začetnica« predstavljena tudi dvojna imena in podan predlog, da se med dvema enotama namesto dosedanjega nestičnega vezaja uporablja nestični pomišljaj. Raba nestičnega vezaja je namreč neustaljena: med deli dvojnega imena je namesto nestičnega vezaja uporabljen nestični pomišljaj (morda tudi pod vplivom urejevalnikov besedil, ki nestični vezaj podaljšajo v pomišljaj), pogosto pa tudi stični vezaj, ki ga sicer zapisujemo med deli pridevniških in samostalniških prirednih zloženk, ki jih v prosti zvezi povežemo z »in«. V pripravi je tudi poglavje o ločilih, končna pravila pa bodo oblikovana po javni razpravi vseh poglavij pravil, ki so v javni razpravi predstavljena postopoma. Več o veljavnosti Pravopisa 8.0 lahko preberete v odgovoru.

Manca Černivec (maj 2025)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}