Slovenjenje krajevnih imen: splošno

[Moderator]

Vprašanje:

Kako je s »poslovenjevanjem« krajevnih imen. Če ima kraj ime v latinici, ga je dovoljeno zapisati po izgovorjavi, četudi ni zgodovinskih sledov o slovenskem imenu? In če je kraj zapisan v osnovi v tuji pisavi. Se uporablja angleško ime ali se ime prilagodi slovenščini. Sprašujem, ker je v javnosti veliko različnih zapisov npr. Chicago/Čikago, Chennai/Čenaj...


Odgovor:

Krajevna imena (tu verjetno mislite naselbinska zemljepisna imena) puščamo zapisana v izvirni obliki. Slovenjenje bi pogosto vneslo zmedo, saj bi se mnogo krajev zaradi podobne glasovne podobe v slovenščini izenačilo in bi izgubili stik s prvotnim poimenovanjem, torej identifikacijski element imena.

O slovenjenju ne govorimo, če imamo za nek kraj, naselbino že uveljavljeno slovensko ime, navadno iz starejšega obdobja (Dunaj, Carigrad, Benetke, Pulj, Reka), na dvojezičnih območjih (Celovec, Trst, Beljak). To so navadno izvorno slovenska in ne poslovenjena imena.

Slovenimo (tj. zapis prilagodimo izgovoru v slovenščini) pa:

1. nekatera imena tujih mest (Praga, Ženeva, Bruselj, Pariz; v dvojnični rabi se pojavljata npr. Filadelfija – ob Philadelphia in Čikago ob Chicago – ime Čikago se je uveljavilo v prvi polovici 20. stoletja zaradi velike izseljenske slovenske jezikovne skupnosti, npr. gl. portal dLib) ali bližnjih mest (Karlovec, redkeje Sisek),
2. imena, ki jih prečrkujemo iz nelatiničnih pisav (pišemo jih v skladu s fonetično realizacijo) (Hongkong, Moskva).

Pri zgoraj navedeni prvi skupini imen ugotavljamo spremembe: nekatera do sedaj slovenska imena se umikajo izvirniku (Sisek), z novimi družbenimi okoliščinami pa se pojavljajo nova, npr. Slovencem zaradi nove evropske ureditve vse bližji Luksemburg že slovenimo, čeprav je uradno ime mesta Luxembourg.

Preberite si še odgovora:

• Izjeme pri domačenju krajevnih imen
• Podomačevanje tujih zemljepisnih imen: imena krajev

Helena Dobrovoljc (marec 2015)