×

Tuje črke in podomačevanje: »Søren Kierkegaard« in »København«




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako ravnati, če se v istem besedilu pojavita dva različna zapisa oziroma različni tipografski menjavi danske črke ø (Søren, Köbenhavn). V prevodih večina prevajalcev Kierkegaardovo ime pušča v originalni obliki, ime mesta pa zapisujejo zelo različno. Kaj menite o odločitvi, da zaradi enotnosti oboje zapišem s slovensko črko o?


    Odgovor:

    Slovenski pravopis 2001 pri večini osebnih imen in enobesednih zemljepisnih imen ohranja izvirno pisno podobo, le pri nekaterih bolj znanih oz. posebnih imenih narekuje pisno podomačevanje. Pa poglejmo natančneje.

    Pri osebnih imenih po pravilih slovenskega pravopisa (člen 172) v večini primerov ohranjamo izvirno pisno podobo, izjema so npr. osebna imena iz drugih pisav, ki jih moramo seveda prečrkovati (npr. iz cirilice) ter osebna imena vladarjev, svetnikov, papežev in redka že uveljavljena imena zgodovinsko pomembnih osebnosti. Večinoma gre za vzdevke in privzeta imena vladarjev in papežev, pri uradnih lastnih imenih in priimkih opažamo danes približevanje izvirnikom, npr. Galileo Galilei. Posebne črke v imenih so danes dosegljive s pomočjo računalniških orodij, zato ni razlogov za tipografske zamenjave. Ime danskega filozof Sørena Kierkegaarda zato zapisujemo nepodomačeno.

    Slovenski pravopis 2001 (členi 185, 189, 190) narekuje podomačevanje imen držav, tudi zveznih držav in pokrajin ter imen »nekaterih bolj znanih krajev« – več od tem izvemo v odgovoru Podomačevanje tujih zemljepisnih imen: imena krajev. Naj tukaj citiramo del tega odgovora, ki naslavlja problematiko odločanja o tem, kateri so »bolj znani kraji«:

    Ob tem odgovoru naj vendarle problematiziram tudi pravopisno formulacijo »bolj znan kraj«. Če so se pravopisci ob koncipiranju pravil SP 2001 v 80. letih odločili, da v to kategorijo sodijo imena kot Firence, Pariz, Bruselj, Ženeva, Lozana, Lizbona, Praga, Plzen, Varšava, Krakov, Lodž, Jeruzalem, Čenstohova, Peking, Čikago, Edinburg, bi se danes, ob precej spremenjenih političnih razmerah in globalni mobilnosti, lahko odločili, da sodijo v to kategorijo tudi imena, kot je npr. Luksemburg, saj gre za eno od upravnih središč Evropske unije, še zlasti, ker je že povsem uveljavljeno tudi podomačeno homonimno ime države.

    Mesto København je v slovarju SP podomačeno kot Köbenhavn, navedena je tudi pogosta, a manj navadna dvojnica Kopenhagen, ki ni izvirno danska, temveč gre za nemško ime danskega mesta, ki se je razširilo tudi v angleščini. V pravilih SP 2001 (člen 1102) sta pri iskanju prečrkovalnih možnosti navedena še zapisa Koebenhavn in Kobenhavn. Korpus Gigafida za vse navedene zapise izkazuje naslednjo pogostnost rabe:

    • København 2241 pojavitev,
    • Koebenhavn 2049 pojavitev,
    • Kopenhagen 1491 pojavitev,
    • Köbenhavn 1151 pojavitev,
    • Kobenhavn 750 pojavitev.

    Glede na podatke v pravopisu in korpusu ter glede na željo po poenotenju menimo, da je najustrezneje, če ime zapišemo, kot veleva izvirnik: København.

    Urška Vranjek Ošlak, Helena Dobrovoljc (april 2018)