Množina in spoli – ponovno o podčrtajih

[Moderator]

Vprašanje:

Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli.
Zanima me, če je to res potrebno.

Odgovor:

O podčrtajih (podčrtaji) smo v svetovalnici že odgovorili. Ker pa se razprava o t. i. podčrtajih kot izrazilu spolne nebinarnosti iz strokovnih voda nekoliko prikrojena seli tudi v širšo javnost, se nam zdi potrebno odgovor tudi komentirati.

Ob opazovanju jezikovne rabe ugotavljamo, da podčrtaji, ki naj bi izražali zgolj spolno nebinarnost, pri nekaterih avtorjih in avtoricah, pa tudi ustanovah, ki so privzele ta način pisanja, zgolj nadomeščajo poševnico ali oklepaj, ki ju pogosto uporabljamo, ko želimo s poimenovanjem izrecno poudariti, da se zavedamo množinskega naslovnika obeh spolov. O tem smo sicer več pisali v odgovorih:

• Kateri od zapisov – »učenec/-ka« ali »učenec/ka« – je ustreznejši? (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1636/kateri-od-zapisov-učenec-ka-ali-učenec-ka-je-ustreznejši).
• O rabi moških in ženskih oblik ter nezaznamovanosti moškega spola
  (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2642/o-rabi-moških-in-ženskih-oblik-ter-nezaznamovanosti-moškega-spola).

Evidentiranje podčrtajev v Jezikovni svetovalnici je dvignilo precej prahu. Vendar pa naj pojasnimo, da v jeziku obstaja veliko pojavnosti, ki smo jih jezikoslovci – pa naj so nam všeč ali ne – dolžni opaziti in opisati, šele na osnovi tega pa se lahko odločamo, ali jih normativno priporočamo, dopuščamo, odsvetujemo. (Neredko pa se zgodi, da neka raba kljub izrecnim normativnim prepovedim prevlada in čez čas postane nezaznamovana. In obratno: tudi izrecno priporočene oblike uporabniki včasih povsem prezrejo.) Pri opisovanju nas zanima več kot zgolj pojavna oblika in vrednotenje glede na knjižnojezikovno ustreznost: zanimajo nas tudi kontekst in razširjenost v funkcijsko in socialno različnih tipih besedil.

Bistvo odgovora v svetovalnici prav glede podčrtajev ni v tem, ali take jezikovne izbire odobravamo ali ne, temveč da obstajajo in da jih lahko opazujemo v zelo različnih družbenih skupinah. Gre za poskuse, da bi se oba spola ali spoli v jeziku odrazili enakopravno, kar je povsem legitimno in v dosedanjih odgovorih tudi utemeljeno. Poudariti želimo tudi, da ne zagovarjamo univerzalističnega pristopa k jezikovnemu normiranju niti se previdno ne odmikamo od že napisanega. Zato na tem mestu izpostavljamo le trditve iz dosedanjih odgovorov, na katere se pišoči lahko sklicujejo in glede katerih smo soglasni:

1. »Načeloma naj bi si govorci slovenščine prizadevali za nagovore, ogovore oz. rabo moških in ženskih oblik v neokrajšani obliki. Krajšanje naj bo omejeno na položaje, ko je zaradi pomanjkanja prostora res neizogibno.«
2. »Pri nazivanju konkretnih oseb se ravnamo po spolu: če funkcijo opravlja ženska oseba, naj se poimenuje z žensko obliko.«
3. »Vse navedeno, povezano s SVRJ [= spolno vključujočo rabo jezika], je neobvezujoče, prepuščeno osebnemu prepričanju posameznika oz. posameznice. Ne nazadnje je vsako jezikovno sporočilo odraz individualne zavesti pišočih.«
4. »Jezikoslovje se še ni opredelilo do novih izraznih možnosti, saj so te – zlasti z vidika skladenjskih in govornih uresničitev – slabo raziskane.«

Tudi javne odzive in izražena mnenja pojmujemo kot pomemben del raziskave, če res želimo na gradivo oprto jezikoslovje. Pri tem niti prepovedovanje izraznih načinov niti vsiljevanje lastnega ne odseva zrelega odnosa do jezika.

In še glede značaja odgovorov v Jezikovni svetovalnici: svetovalnica je bila vzpostavljena kot hitra pomoč pri jezikovnih zadregah. Odgovori poskušajo biti kar najbolj verodostojen razviden povzetek tega, kar o jezikovnem pojavu, ki vas zanima, v stroki že vemo oz. kar je jezikoslovje že opisalo. Če so ta, nova spoznanja v nasprotju z normativnimi priročniki, je to izrecno omenjeno. Če se zaradi opisanih jezikovnih razmer, ki so v nasprotju s tistimi, ki so v veljavnih priročnikih, obeta drugačna kodifikacija, skušamo tudi to pojasniti in utemeljiti. Če gre za neraziskane pojave, to izrecno poudarimo. Odgovori v svetovalnici tudi odražajo mnenje podpisanih, s katerim se strinja vsaj polovica uredniškega odbora svetovalnice. Odgovori v svetovalnici nimajo značaja kodifikacije.

Za konec še odgovor na zadnji del vašega vprašanja: »Zanima me, če je to res potrebno.«
Pisanje podčrtajev seveda ni potrebno in je prepuščeno vaši presoji. Kot smo zapisali že v opisu smernic – gre za vaše prepričanje in osebno družbeno sporočilo.

Uredništvo svetovalnice (april 2018)