×

Še enkrat o Jumbu Vismi, pa o Krimu Mercatorju, Hisensu Gorenju, Drogi Kolinski …




  • Vprašanje:

    Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?

    Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.

    »Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.

    Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav.
    Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:

    • kolesarji Adrie Mobila (klub Adria Mobil),
    • rokometašice Krima Mercatorja (klub Krim Mercator),
    • vodstvo Hisensa Gorenja (podjetje Hisense Gorenje),
    • prodaja Droge Kolinske (podjetje Droga Kolinska),
    • izdelki Jate Emone (podjetje Jata Emona),
    • nogometaši Reala Sociedada (klub Real Sociedad je iz San Sebastiana) …
      Ob prostorski umeščenosti jedrne besede pa:
    • Pivovarna Laško Pivovarne Laško,
    • Atletico Madrid: trener Atletica Madrid oziroma Atletica iz Madrida

    Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne?
    Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost.
    V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:

    • Alta Badia – rabi se v Alta Badii in Alti Badii;
    • Santa Caterinav Santa Caterini in Santi Caterini;
    • Santa Barbarav Santa Barbari in Santi Barbari

    Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).


    Odgovor:

    O pregibanju imena Jumbo Visma smo že pisali na dveh mestih, in sicer Dirka po Franciji in Pregibanje imena Jumbo Visma. Pri tem naj opozorimo tudi na odgovor Ujemalne sestavine, kjer je (poleg odgovora, ki ga tudi sami navajate) natančneje opredeljeno, kaj pomeni (ne)ujemalnost sestavin v samostalniški zvezi:

    Ujemalnosti sestavin samostalniški zvez ne ugotavljamo le glede na spol in število ter sklanjatveni vzorec samostalnika. Samostojni sestavini hotel in turist se namreč lahko popolnoma ujemata: celo sklanjamo obe besedi po prvi moški sklanjatvi: hotel, rod. ed. hotela; turist, rod. ed. turista. Ujemanje sestavin zveze se presoja glede na skladenjsko-pomensko razmerje. Kadar nastopata sestavini v samostalniški zvezi in pri tem ima prva sestavina vlogo jedra, druga sestavina pa vlogo t. i. imenovalnega prilastka (»hotel z imenom Turist«), ugotovimo, da se druga sestavina ne sklanja: prizidek Hotela Turist in zato ni ujemanja.

    Pravopisni člen 846 navaja, da če »lastno ime sestoji iz besed, ki se slovnično ujemajo, se sklanja v obeh (vseh) delih«. Pri tem navaja različne lastnoimenske primere, tako osebna kot tudi zemljepisna in stvarna lastna imena. (Ne)ujemalnost sestavin pri tem ni podrobneje pojasnjena. Pravopis nato v členu 857 pravi, da če »pri prevzetih lastnih imenih prvo sestavino občutimo kot pridevnik, ki se ne sklanja z glasovnimi končnicami, ali če ne občutimo samostojnosti sestavin, sklanjamo samo eno sestavino«. Katero (prvo ali drugo), v členu ni natančno zapisano, iz primerov pa sklepamo, da večinoma sklanjamo drugo sestavino, prve pa ne. Poudarek tega člena je na občutku, saj je v primeru nepoznavanja izvornega jezika pogosto nemogoče soditi o besednovrstni uvrščenosti in/ali samostojnosti sestavin – v tem primeru je nesklanjanje prve sestavine varna pot, ki jo pogosto uberemo pri zemljepisnih lastnih imenih (lahko pa tudi pri stvarnih, le osebnih ne).

    (Zanimivo sta imeni Smelt Olimpija in Union Olimpija v pravilih uvrščeni v različna razdelka, prvo naj bi bilo moškega spola, drugo pa ženskega. Gre za pomanjkljivo razlago slovničnega vedenja tega imena, saj je primer Union Olimpija (ki ga je z vidika teorije čisto legitimno sklanjati tudi v obeh sestavinah) podoben primerom iz člena 866, torej tipu vikend hiša in žiro račun. Razlog za to je, da je bil klub Olimpija najprej le to – Olimpija, pri čemer se je Union v vlogi nesklonljivega levega prilastka v pomenu 'Unionova' pojavil kasneje. Zaradi tega gre pravzaprav za zloženko, ki pa je zaradi velike začetnice ne moremo pisati skupaj.)

    Pravopis torej pri pregibanju besednozveznih lastnih imen ne ločuje med posameznimi vrstami lastnih imen (posebna pravila veljajo le za osebna lastna imena) – strinjamo se, da je pravila pregibanja zemljepisnih lastnih imen težje enoznačno zaobjeti kot pravila pregibanja stvarnih lastnih imen, vendar so v osnovi enaka. Strinjamo se tudi z ločevanjem med navadnimi ujemalnimi zvezami in prostorsko umeščenimi zvezami, pri čemer zadnje pregibamo le v prvi sestavini (Hisense Gorenje, rod. Hisensa Gorenja proti Pivovarna Laško, rod. Pivovarne Laško).

    Sklenemo torej lahko, da lastnoimenske besedne zveze z ujemalnimi sestavinami prednostno pregibamo v obeh sestavinah, lahko pa jih (kadar težje sodimo o samostojnosti sestavin) pregibamo tudi le v drugi sestavini. To velja tudi za lastno ime Jumbo Visma, ki ga v obeh sestavinah pregibamo na način Jumba Visme, lahko pa tudi le v zadnji sestavini, torej Jumbo Visme (kjer se ravnamo po členu 857, ne 854). (Spraševanje o enakovrednosti sestavin imena je v dosedanjih odgovorih navedeno le kot dodatno potrjevanje načina pregibanja, saj bi lahko prvo sestavino jumbo iz angleščine razumeli tudi kot pridevnik, tako pa jo razumsko opredelimo kot enakovredno in samostojno samostalniško sestavino.) O pregibanju pisno nepodomačene različice z vezajem Jumbo-Visma smo pisali že tukaj.

    Urška Vranjek Ošlak, Peter Weiss (december 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.